Si lahko kdo privošči zgornjo napako? Mogoče bi še razumeli, če bi bili črki “p” in “b” skupaj na tipkovnici, pa pač nista.
Kakšno mnenje imate na splošno glede uspešnosti slovenskega lektoriranja? Po mojih izkušnjah sodeč časopisom redkeje ponagaja tiskarski škrat, medtem ko se nekatere knjige pravo leglo pravopisnih napak. Kar je pravzaprav bolj žalostno kot današnja napakica.
Problem po mojem mnenju ni v kvaliteti lektoriranja, temveč v tem, da se nemalokrat uredniki, podjetja, insitucije … odločajo, da je lektoriranje nepotrebna storitev. Če jo je treba plačati, pa še toliko bolj.
Kar je pravzaprav žalostno. Rezultati pa so tudi vidni množici ljudi …