Archive for maj, 2008

Kako narediti kazalo v Wordu?

Kot opažam, vas veliko kolegov ne ve, kako narediti kazalo v Wordu. Zadeva ne bi mogla biti bolj preprosta, a vseeno se marsikdo izgubi in na koncu sam natipka kazalo. Sledi praktični prikaz in upam, da vam kazalo ne bo več delalo težav.

Najprej izberemo oblikovanje naslova, kar je na sliki označeno s pravokotnikom (klik na sliko za povečavo). Izberemo možnost “Naslov 1″, če bo to glavni naslov in “Naslov 2 ali 3″, če delamo podnaslove. Natipkamo naslov in se s tipko enter premaknemo navzdol. Sedaj bi vam morali pisati v tistem kvadratu “Navaden” in ne več “Naslov 1″. Možnost “Navaden” se uporablja za naše besedilo.

Tako delamo skozi celoten tekst. Seveda lahko naslove oblikujemo šele na koncu, vendar bo veliko lažje in tudi manj živcev vam bo požrlo, če se boste oblikovanja lotili takoj na začetku. Ko želimo oblikovati kazalo, se premaknemo na stran, ki smo jo kazalu namenili. Izberemo možnost “Vstavljanje”, nato “Sklic” in nazadnje “Kazala”.

Ko se nam odpre novo okno, izberemo možnost “Kazalo vsebine”. Izberete lahko še druge možnosti, ki omogočajo le lepotne popravke (npr. kakšna bo vodilna črta). Pritisnite “V redu”.

Če se vam v kazalu pokaže povezava do kazala, tisto vrstico preprosto izbrišite (prav tako naredite, če se vam vmes slučajno vrine del besedila). Sedaj samo še označite celotno kazalo in nastavite razmak med vrsticami na 1,5.

To je vsa umetnost in upam, da vam ustvarjanje kazala ne bo več povzročalo težav. Ko bo več časa, vam pokažem še izdelavo preproste Powerpoint predstavitve.

Obvestilo

Vse tiste, ki še niste obupali nad blogom, obveščamo, da zaradi drugih prioritet (beri izpitov), trenutno ukvarjanje z blogom ne pride v poštev. Vsekakor pa bomo z zastavljenim delom nadaljevali, ko bo to možno.

V načrtu je že več reševanj slovenističnih vprašanj in pa tudi kakšne druge, bolj “poletne” teme. Prosimo vas za razumevanje. Hvala.

Če pa kdo želi povedati karkoli v okviru slovenščine, se nam še zmeraj lahko oglasi na naš e-naslov.

Razpis za tutorstvo

Zadevo smo prejeli na naš poštni naslov in jo seveda rade volje objavljamo.

Tutorstvo je kot pomemben dejavnik zviševanja kvalitete študija eden od ciljev Bolonjske prenove. H kvaliteti študija bomo pripomogli tudi z vsestranskim (strokovnim, socialnim in orientacijskim) spremljanjem študentov skozi študij.

Namen tutorskega sistema na FF je ustvariti pogoje za:

  1. organizirano skrb za razvoj vsakega posameznega študenta od vpisa v študijski program do zaključka
  2. študija;
  3. krepitev neposrednih stikov med študenti in učitelji ter med študenti, učitelji in FF kot celoto;
  4. uspešnejše vključevanje študentov v univerzitetno okolje;
  5. reševanje splošnih in specifičnih problemov študentov, še posebej študentov s posebnimi potrebami;
  6. izboljšanje študijskega uspeha, boljšo prehodnost študentov in višjo kakovost študija.

Nadaljujte z branjem ‘Razpis za tutorstvo’

2. letnik, NSK2 – Hladnik, Zupan Sosič

Odlomek iz neobjavljenega romana

Spodnje vrstice je napisal Robert, ki se nam je javil na naš naslov. Najlepša hvala za tvoje razmišljanje in povabljeni vsi bralci k debati.

Včeraj sem se na ulici po naključju bežno spoznal z nekim turističnim vodičem, ki sem ga v kasnejšem premlevanju dogodka sam pri sebi poimenoval kar klinčič. Ko sem mu povedal, da študiram slovenščino, je planil nadme z vprašanjem, katero poimenovanje je pravilneje uporabiti za človeka, ki vodi (oglede bržkone) – vodič ali vodnik – in katero poimenovanje iz te dvojice je pravilnejše za turistično knjigo (turistični vodnik ali turistični vodič). Sam mi je že sugeriral, da se mu zdi, da je vodnik knjiga in vodič človek, in seveda mu nisem oporekal, kajti kot uporabnik slovenščine je imel prav, sem mu pa skušal povedati, da prave meje med poimenovanjema, ki jo je želel slišati od mene, ni (torej, da bi vodnik pomenil ali moral pomeniti le knjigo in vodič le človeka) in da se prav tako lahko uporabi tudi vodič za knjigo in vodnik za človeka. Ker očitno v ljudeh leži predstava o slovenistih (in glede na nekatere primere morda ne neupravičena), da so predvsem dajalci norme in absolutnih pravilnih odgovorov v jeziku, v katerem se stvari delijo na pola pravilnega in napačnega, me je popadel z besedami, ki so s sabo nosile nekaj takega kot, zakaj se ukvarjamo s tem, če ne vemo odgovora na takšna vprašanja. Nadaljujte z branjem ‘Odlomek iz neobjavljenega romana’

2. letnik, Psihologija

Vsem tistim, ki ste izbrali pedagoško smer, bodo ti zapiski prišli prav. Eni od njih so delani po knjigi, vendar je tako obdelana le slaba polovica poglavij. Knjigo bo vseeno treba vzeti v roke.

2. letnik, PSI (Skeletne teze)

2. letnik, PSI (Izpiski iz knjige)

2. letnik, PSI (iz Kozjih stezic)

2. letnik, Primerjalna slovanska književnost

Čeprav vas čaka še veliko dela z branjem knjig, naj bo tudi tole v pomoč. Za Rozmana bo potrebno predelati še kaj drugega, kot le zapiske spodaj.

2. letnik, PSK, Jež1

2. letnik, PSK, Jež2

2. letnik, PSK, Jež3

2. letnik, PSK, Rozman1

2. letnik, PSK, Rozman2

Odnos do jezika

Ste se kdaj resno poglobili v vaš odnos do jezika? Vam je vseeno, kako se uporablja slovenščina ali ste bolj puristično usmerjeni?

Ne ena ne druga skrajnost nista v redu. Kot prvo, če vam je za jezik vseeno, ste po vsej verjetnosti zgrešili smer študija, kot drugo, če ste usmerjeni v puristične vode, ne dopuščate jeziku, da se razvija.

Kako poskrbeti za svoj jezik? To se je spraševal že Trubar in za njim še mnogi drugi. Najprej se je jezik razvijal zaradi enega samega razloga, treba je bilo pridobiti vernike. Če so ti slišali, kaj jim ima župnik povedati, v domačem jeziku, so to lažje razumeli, kot če bi pridigo spremljali v tujem jeziku.

Danes jezik nima več take vloge, je pa še zmeraj pomemben. Jezik predstavlja nas same in če ga mi ne bomo negovali, kdo ga bo? Veliko je slišati o strokovnjakih z drugih področij, ki ne uporabljajo slovenskih besed. Razlog je preprost, teh pač ni. Govora je že veliko, konkretnega dela pa premalo. Mogoče bo prav en izmed nas tisti, ki bo delal skupaj s strokovnjaki na drugih področjih in tako skrbel za hitro in kvalitetno slovensko besedo.*

Kaj pa si mislite o Toporišičevi izjavi, da bi besedo kultura zamenjali z besedo omikanost? Ali take zadeve prispevajo k večjemu ugledu jezika med “navadnimi” državljani ali jim ga le še bolj priskutijo?

Pa še eno vprašanje za konec. Kakšen je vaš odnos do situacije, ki je nastala, ko je g. Crnkovič v časopisnem članku uporabil angleške besede. Je bila kazen res zaslužena?

Nič nam ne pomaga, če bomo znali vse zapiske, slovnice in slovarje na pamet, če o jeziku ne bomo razmišljali. Izrazite svoje mnenje v komentarjih.

*V prihodnosti bomo poiskali nekaj primerov z različnih področij in poskušali najti ustrezne slovenske besede.

4. letnik, SKJ4, Stabej

3. letnik, SKJ3, Kržišnik, Muha

Nekaj za tiste, ki se mučite z izpiti v tretjem letniku. Če ima kdo še kaj, le pošljite. Nekdo vam bo zelo hvaležen.

3. letnik, SKJ3, Muha

3. letnik, SKJ3 (Frazeologija), Kržišnik

Next Page »


O blogu

Aktualno

Iščemo sodelavca Delo je prostovoljno!

Kontakt

slovenist@gmail.com

Obvestilo

Za vsebino zapiskov ne odgovarjamo, uporabljate jih na lastno odgovornost!

Kratka navodila

Uporabite iskalnik (search) zgoraj ali pa med kategorijami poiščite želeno.

Izberi kategorijo

web statistics