Kolega se je zelo potrudil, preskeniral Bezlaja, ki vam lahko pomaga pri zgoraj omenjenem predmetu in nam ga poslal na naš elektronski naslov.
Nadaljujte z branjem ‘Uvod v slovansko jezikoslovje, Šivic Dular, 1. letnik’
Uvod v slovansko jezikoslovje, Šivic Dular, 1. letnik
Objavljeno september 4, 2009 1. letnik , USJ Leave a CommentNa tej strani lahko zainteresirani uporabniki korpusa FidaPLUS ovrednotite korpusni vmesnik in sporočite, katere spremembe se vam zdijo za naslednjo različico korpusa najbolj potrebne.
Vabljeni k sodelovanju!
Kolegica Zuzanna K. Kobos se je ponovno potrudila in nam poslala nov prispevek, ki se navezuje na prejšnjega, a v drugačnem pogledu. Preberite zanimivo razmišljanje o jeziku, avtorica in tudi mi pa bomo zelo veseli, če se oglasite v komentarjih. Svoje prispevke pa še vedno lahko pošiljate na naš e-naslov.
Težko je razložiti, še težje upravičiti, zakaj nekdo postaja drugemu všeč. Včasih se to dogaja hipoma v enem trenutku, v drugem primeru se za razvoj česar koli več od le prijateljskega odnosa rabi več časa. Vedno imamo opravka s podobnimi etapami celega procesa zapeljevanja in sicer od začetka, ko se zavemo, da je določena oseba prava za nas, preko osvajanja, kjer mora človek človeka prepričati o lastni vrednosti ter posebnosti, vse do skupne skrbi za uspešno dolgotrajno zvezo.
Lahko se vse začne po naključju, saj je seveda marsikdo slišal o ljubezni na prvi pogled. Zdi se namreč, da je to pogosteje rezultanta fizičnih, družbenih in intelektualnih lastnosti, ki vse skupaj določajo o zapeljivosti izbrane osebe. Tam, kjer se pojavlja fizična privlačnost, telo, oz. tako imenovana telesnost odigra precejšnjo vlogo. Telesna atraktivnost sama po sebi vendar ni dovoljšnja značilnost, da bi koga osvojili, predvsem zato, ker je v glavnem privlačnost zelo relativen pojem. Vsak posamezni človek si ta izraz razlaga na svoj poseben način, ker, zahvaljujoč se naši raznolikosti, za vsakega atraktivnost pomeni nekaj drugega. V magični predstavi osvajanja pogosto segamo po različnih „orožjih” in metodah. Ne smemo pa pozabiti na morda najpomembnejšega, sigurno pa najbolj zvestega spremljevalca v postopku zapeljevanja – jezik.
Nadaljujte z branjem ‘Jezik kot zrcalo telesne privlačnosti’
Homo intimus animalis – nekaj o tem, kako se kličemo
Objavljeno marec 5, 2009 slovenistika Leave a CommentKolegica Zuzanna Krystyna Kobos nam je poslala zanimiv prispevek, ki se dotika tega, kakšne besede uporabljamo, ko ogovarjamo druge, konkretneje, ukvarjala se je z afektonimi. Ko si boste prebrali zanimiv prispevek, vas vabi k debati.
Nadaljujte z branjem ‘Homo intimus animalis – nekaj o tem, kako se kličemo’
Ne bomo vas dolgočasili s spisi o Prešernovem življenju. Si pa oglejte zgornji video. Dobra glasba in hitro osveževanje znanja o našem pesniku.
Si lahko kdo privošči zgornjo napako? Mogoče bi še razumeli, če bi bili črki “p” in “b” skupaj na tipkovnici, pa pač nista.
Kakšno mnenje imate na splošno glede uspešnosti slovenskega lektoriranja? Po mojih izkušnjah sodeč časopisom redkeje ponagaja tiskarski škrat, medtem ko se nekatere knjige pravo leglo pravopisnih napak. Kar je pravzaprav bolj žalostno kot današnja napakica.
Iskanje sodelavcev ni obrodilo nekih dobrih rezultatov. Prejeli smo natančno dve prošnji. 2. Eden od “iskalcev zaposlitve” obiskuje čisto drugo smer, kot je bilo pričakovano. Pa se je vseeno javil … In pobegnil, ko je ugotovil, da ni plačila. Kar je bilo sicer omenjeno v prvem odstavku, torej res ni bil za nas, če ne zna dobro brati. Ok, šalo na stran. Precej žalostno je, da se javi nekdo tak, ne pa tisti, za katere bi to bolj pričakovali.
Drugi prosilec je bil dejansko bolj primeren. Pa sedaj ne vem, se je ustrašil ali mu ni nikoli bilo do tega? Dobil je odgovor po e-pošti in če premislim, mogoče odgovor res ni nakazoval, da ga sprejemamo z odprtimi rokami, čeprav naj bi sporočal ravno to.
Zanimanje za avtorje bloga je veliko. Se opravičujem, če so naši postopki malo bolj zadržani in svojih imen ne povemo vsakemu, ki pride mimo. Pretekle izkušnje na raznih forumih kažejo na to, da je potrebno biti previden. Na žalost. Popolnoma se zavedam, da tukaj ne bo velikega navala komentatorjev, če ni zaupanja že iz naše strani. Upam, da nam bo uspelo odnose otopliti.
No, vsaj ideja bloga se je dobro prijela. Klikov je vsak dan več, kar me preseneča, ker je naše oglašanje dokaj neredno. Pa vseeno … zapiski krožijo naokoli in to je dobro. Če bi še kdo kaj delil z nami, nam vedno lahko piše.
Še eno vprašanje za konec. Razmišljanje enega od “prosilcev” mi je dalo misliti. Je blog res lahko konkurenca forumom? Ker to ni bil naš namen.
Spet se ponavlja tisto, kar poznamo že od prej. Kdaj imajo ljudje pravico jemati stvari v svoje roke, kdaj se lahko počutijo ogrožene zaradi besed na papirju? Se vam zdi, da je fikcija vse bolj realna, ali da ljudje pač ne znajo ločiti med tema dvema pojmoma?
Zgodba se je sedaj že odvila, vsekakor pa ni ena izmed tistih, ki bi si jih želeli zapomniti. Smo ljudje res postali taki, da rabimo navodila, pravila in črno na belem za vsa dejanja v našem življenju? Koliko res pomeni stavek: “vse zapisano v tej knjigi je izmišljeno in se lahko le naključno ujema z realnostjo”?
Zanimajo me vaši pogledi na to situacijo (tudi na tiste iz preteklosti). Se vam zdi prav, da se te stvari dogajajo? Na čigavi strani ste in zakaj? Smo ljudje postali preveč občutljivi ali bi temu lahko že rekli hipokrizija? Čakanje v zasedi, da lahko nekoga napadeš zaradi dejanja, ki tebi ne ustreza preveč. Bi morali še bolj paziti kaj delamo, ali pa preprosto večkrat povedati, da je črno črno in ne zeleno? Se vam zdijo tožbe na račun pisateljev utemeljene, v kakšnem primeru in zakaj?
Malo zabave … :)
